Danes ne hodimo več v restavracijo zgolj zato, da bi se najedli, niti zato, ker bi bili le lačni. Tja hodimo v večji meri nahraniti svoj življenjski stil, pravzaprav, da najdemo konfirmacijo svojega okusa.
Tudi cene v restavracijah ne igrajo bistvene vloge, posebej v tistih ne, ki na terapevtski način kupcem dajejo tisto ugajanje, ki ga […]

Kuhanje je umetnost, umetnosti brez dveh loncev in vsaj 5 surovin pa skoraj ni. Da se indoktrinacija umetnosti zgodi, pa je za predpogoj potrebna tudi volja, ki je človek nima, če je obsojen za eno osebo. Torej je za boljši občutek takšne umetnost potrebna še oseba št. dve ali več oseb, ki so pripravljeni stati […]

Z zadnjim postom sem dvignila precej prahu, ampak nisem čisto prepričana, da upravičeno. Dobila sem občutek, da je sama tema razburila bralce, bistvo posta je nekako spolzelo mimo, padali pa so tudi pozivi, naj neham jamrat in sama napišem boljšo.
Mogoče bom nekoč res napisala zgodbo, ki bo vsem po vrsti zaprla usta, razmišljam pač po […]

»Zakaj hodite v gore?« so nekoč povprašali nekega slavnega alpinista, ki je novinarju odgovoril kratko in jedrnato: »Zato, ker so«. V tem stavku se skriva ves modus vivendi gorništva, o katerem ima seveda vsak svojo resnico. Moja je ta, da so bile sprva gore pravi družinski poligon, na prehodu otroštva v najstništvo prostor, kjer sem […]

May Kaidee se je s šestnajstimi preselila s kmetije na severu Tajske v Bangkok in začela delati pri stricu v vegetarijanski restavraciji. Sicer ljubiteljica kačjih karijev in svinjine je v izogib telesni preobilnosti začela jesti samo hrano, ki so jo pripravljali v stričevi obcestni restavraciji.
Danes ima May nekaj čez trideset let in poleg družinske […]

Že kakšno leto se večinoma držim doma in samo od daleč (priznam, včasih tudi z zavistjo) spremljam potepanja prijateljev in znancev. Prišel bo čas, ko jo bom (bomo) spet kam mahnila, toda zdaj je ta čas še daleč. Do takrat se tolažim s prebiranjem knjig.
Nekoč sem nekje prebrala, da je neki novinar izjavil, kako pred […]

Vedno se sprašujem, če je hrana pri sosedu resnično najboljša. In še večkrat, potem ko si obliznem prste,se vprašam, je dražja hrana dejansko boljša? Kaj pa tiste zgodbice o tem, da so babičine potice ali babičine paštice najboljše? Po treznem premisleku ob kozarcu žlahtne kapljice, ki me opaja s svojim vonjem in okusom, mi prebije. […]

Dragi bralci. Odhajam na daljši dopust. Za vaše dobro počutje bo odslej skrbela urednica Katja Gajser.
Ob priložnostih se oglasim s kakim člankom o uživanju življenja na poti od Bangkoka do Singapurja.

»A bi palačinke?« je eno najpogostejših vprašanj na jadrnici, s katerim posadko spraviš v dobro voljo. Palačinke se lahko jedo tudi malo prismojene, premalo zapečene, že en dan stare, tople ali hladne.
Pripravljam jih lahko v stanju pol-bruhanja ali v bonaci, ko je morska gladina ravna, torej prijazna do kuharjev in malo manj do jadranja. […]

Nekoč smo se pred nevihto na Braču z elanko triintrideset zatekli v tunel za torpedne čolne.
Medtem ko sta veter in dež bičala morje, smo kapetan, dva izkušena jadralca in ena zelenka čemeli v barki, izmenjavali prebrane časopise, poslušali muziko ter malo po malo požrli skoraj vso hrano. Ostalo nam je le nekaj požirkov viskija, […]