… nadaljevanje (1.del)
Priprava hrane je umetnost, ki me nekoliko spominja na modno oblikovalstvo. Vse obleke in majčke in barve in materiali in dodatki in razprodaje in ni več moderno in v smeti ali pa v organizacije in na reveže in potem v smeti in na smeti, na gromozanski kup smeti. Metanje hrane v smeti. To […]

Na kitajskem sem jedel škržate, kačo, črevesje in bele kure s črnim mesom. Samo bele kure s črnim mesom so bile okusne, ostalo pa totalno ogabno. Se pa dobro sliši če ješ kaj eksotičnega, ker si potem resnično fejst, odprt za nove izkušnje in sila neustrašen. Najboljše pa je, da imaš kaj povedati, ko […]

May Kaidee se je s šestnajstimi preselila s kmetije na severu Tajske v Bangkok in začela delati pri stricu v vegetarijanski restavraciji. Sicer ljubiteljica kačjih karijev in svinjine je v izogib telesni preobilnosti začela jesti samo hrano, ki so jo pripravljali v stričevi obcestni restavraciji.
Danes ima May nekaj čez trideset let in poleg družinske […]

Že kakšno leto se večinoma držim doma in samo od daleč (priznam, včasih tudi z zavistjo) spremljam potepanja prijateljev in znancev. Prišel bo čas, ko jo bom (bomo) spet kam mahnila, toda zdaj je ta čas še daleč. Do takrat se tolažim s prebiranjem knjig.
Nekoč sem nekje prebrala, da je neki novinar izjavil, kako pred […]

Ko smo se na uredništvu lotili številke o otrocih, sem se spomnila moje maroške žlahte. Ijje, matere samohranilke, njenih hčera …, hiše, ki jo je pomagala zgraditi vsa vas, borbe njenega vsakdana. Odpeljalo me je v Agdez, v dolino reke Draa, v dom treh mater in sedmih otrok. Ko sem jih obiskala letos februarja, sem […]

Naj mi nihče ne očita, da je ta zgodba sentimentalna. Predvsem zato, ker je resnična. Ko sem izvedel zanjo, sem si zaželel, da bi jo poznalo čimveč ljudi. Morda bo ob njej nekomu več pomenilo vse tisto, kar ima, a se tega ne zaveda dovolj.
Majhna vasica na Hvaru, v prvih letih dvajsetega stoletja. […]

Poklic potopisca poleg potovanja zajema tudi pisanje potopisa. Enostavnejša oblika potopisa so reportaže, bolj zahtevna pa potopisne knjige. Če se potopisno knjigo odločiš izdati v samozaložbi, te čaka večplastno podjetje, kjer sam odigraš vloge pisatelja, po možnosti tudi fotografa ter agenta, urednika, založnika in promotorja.
Vse kar vem o izdajanju knjig sem se naučil ob […]

Ravnokar sem se vrnil iz lokalne picerije, prebral celotno številko Jaza, vmes nekje pa sem bil na potovanju. V svojem življenju sem videl kar nekaj tujih krajev in celin. Zakaj? Zato, ker je bila možnost, zato, ker me je zanimalo, ker sem voyeur in rad opazujem ljudi (mogoče tudi delno povezano s poklicem, ki […]