| Kaj bi plačali in česa ne? 30.01.2007 22:47 | Mediji, Knjige Sonja Merljak Zdovc |
 |
Zanimiva debata, ki se je zadnjič odvijala med komentatorji posta Miss Nymphee, je spodbudila Janezov post. In ker mi zadeva ne da miru, bi pristavila še svoj lonček. Predvsem sprašujem, kaj smo pripravljeni plačati in česa ne?
Smo pripravljeni plačati dobro revijo in jo tako podpreti, da obstane, ali bi se raje izmazali z brezplačnim izvodom?
Smo pripravljani plačati knjigo, ki nas zanima, ali bi jo raje poskusili dobiti zastonj?
Smo pripravljeni na internetu plačati za dodatne informacije ali raje ostanemo pri brezplačnih vsebinah, tudi če so plačljive boljši približek tistega, kar iščemo?
Smo pripravljeni plačati dodatno izobraževanje ali se zanj odločimo, če nam ga plača firma?
Zadnjič je debata tekla o novinarjih in bralcih novinarskih besedil. Kakovostno novinarstvo, pa tudi ozaveščenost bralcev kot uporabnikov medijskih vsebin, je povezano z dodatnim izobraževanjem. Računalničarji, na primer, se morajo neprestano učiti, če želijo biti v stiku z razvojem na svojem področju. Do kakšne mere to velja za novinarje in bralce/poslušalce/gledalce? Koliko jih spremlja dogajanje na medijskem področju? In koliko jih je pripravljenih za nove informacije odšteti nekaj denarja?
Zakaj sprašujem? Ker mi je pred kratkim nek založnik omenil, da se knjige o medijih slabo prodajajo; in ker me zanima, koliko medijskih hiš bo plačalo kotizacijo za delavnico o spletnem novinarstvu.
Računalničarje firme pošiljajo tudi v Ameriko, če je treba, samo da se izobražujejo. In kotizacije na njihovih konferencah so vrtoglave.
Kaj pa v novinarstvu? Miss Nymphee je na primer omenila, da ni zgodb. V Ameriki (in še kje) so prav te eden najpomembnejših načinov podajanja informacij. Ampak najprej se je tega treba zavedati, nato pa jih treba tudi znati pisati; in zato na primer spet v ZDA organizirajo vrsto delavnic. Nekaj so jih Američani pripravili tudi v Evropi, na primer v Parizu in na Danskem. Tudi Evropejci se zavedajo pomena izobraževanja. BBC razmišlja o svoji novinarski šoli in če prav vem, morajo že zdaj vsi, ki se tam zaposlijo, najprej skozi osnoven tečaj (novinarskih) pravil BBC.
Bi se slovenski novinarji udeležili takšnega šolanja? Bi jih njihove hiše poslala nanj in jim ga plačale? Bi izobraževalni center za novinarje (mid-career professionals), kakršne poznajo v številnih tujih državah, med drugim v Makedoniji, zaživel tudi v Sloveniji?
31.01.2007 ob 21:47
Šolanje in novinarji: večina bi se šolanja udeležila, a od tega večina le, če bi bilo organizirano v izobraževalnem centru, kakršen je v Makedoniji.
Podjetja in šolanje novinarjev: za večino podjetij je to žal nepotreben strošek
31.01.2007 ob 22:57
Mislim da ni problematično plačevanje vsebin. Če je vsebina dobra, jo bodo ljudje pripravljeni plačevati. Morda zna biti problematično bolj to, da so starejši pripravljeni plačevati tiskane edicije, mladi raje elektronske edicije, čeprav se slednje ne dogaja v tolikšni meri prav zaradi piratstva.
Če se osredotočim samo na Slovenijo. Težko mi je odšteti 5€ za revijo Monitor, ker vem, da lahko dobim veliko boljšo vsebino na internetu, na blogih, na elektronskih edicijah, kot v papirnati. Težko mi je plačati Mladino zato, ker ne dobim prav nič več kot lahko to zastonjsko pogledam pri Štefančiču, malce pobrskam po internetu ali pa morda za isti denar kupim kakšno tujo revijo, ki bo zajela kakšne večje težave. In ni mi težko odšteti za dnevni časopis, ko pa vem, da postajajo tv-poročila vedno bolj ozka in vse bolj suhoparna. Konstantna dilema vodi do zaključka, da je nekaj narobe z razmerjem vsebina-cena.
Prav tako pa prodajanje zgodb - kot to znajo le ameriški reporterji - ni nič drugega kot učenje liričnega novinarstva, ki je nasledil raziskovalno novinarstvo kot tudi novinarstvo per se. Morda se bo slišalo smešno, a žal mi je novinarstvo eden tistih poklicev ali tista izobrazba, za katero človek ne potrebuje nazivov dipl. mag. dr. da akreditira svojo težo kot tudi ne nevemkoliko opravljenih seminarjev, itn. Že samo blog agregati imajo v svoji skupni teži presenetljivo veliko novinarske moči, ki z razliko od “profesionalnih” medijev ni uredniško usmerjen ali kakorkoli namensko drugače usmerjen.
1.02.2007 ob 16:11
@tintinka: Če prav razumem, bi potrebovali center, kot je makedonski, tudi pri nas? Sicer pa se strinjam, da je za večino podjetij to nepotreben strošek.
@tomaž: Seveda razumem, da je bolj racionalno nekaj pogledati na internetu, če je to zastonj in se v ničemer ne razlikuje od tiskane verzije. To pomeni, da je treba tiskano verzijo (na primer Mladine, ki jo omenjaš) dopolnjevati s spletno, da bo bralec tudi tiskano vzel v roke in jo plačal. Če je vsebina enaka, vse skupaj nima smisla. To je naloga ustvarjalcev revije.
Po drugi strani pa se mi zdi, da je tudi naloga balcev, da finančno podpremo časopis, ki nam je všeč, že zato, da se ohrani.
Uredniška usmerjenost pa ni nič napačnega. Če bi prebirali samo tisto, kar nas zanima (na primer o jadranju, leposlovju in znanstvenih dosežkih), ne bi izvedeli tistega, kar bi morda morali vedeti (na primer o diskriminaciji drugačnih), zato da se znamo odločati in opredeljevati. Zato je ena od nalog urednikov in novinarjev, da presodijo, kaj bi bilo pomembno za njihove bralce, in tudi to zapakirajo v svojo ponudbo raznih informacij.
2.02.2007 ob 22:14
Ne vem, kako je z ostalimi, ampak če pogledam sebe, sem pripravljen pravzaprav plačati že za zelo malo. Mladino, denimo, sem plačeval, dokler ni vsebine, ki sem jo dejansko prebral, bilo manj kot 10%. Pri Sobotni prilogi se spustim še pod ta nivo.
Sicer pa mogoče nisem najbolj relevanten primerek, ker se mi pri obiskih kakšnih tujih kioskov zmeša približno tako kot ženskam na razprodaji torbic.