| Jaz nič kriv 22.01.2007 16:44 | Mediji Janez Damjan |
 |
Zdi se, da s slovenskimi mediji ni nihče več zadovoljen. Z izjemo zadnjih dobrodušnih izjav predsednikov, ki sta ponovoletno sprejela slovenske novinarje, slišimo povsod samo kritike. Temu se ni bilo mogoče izogniti tudi na Jazovi spletni strani in glede na rekordno število komentarjev, je to očitno prava tema.
Nezadovoljni ljudje radi poslušamo o grdih stvareh, ker to potrjuje, da v nesreči nismo sami, da gre nekaterim še slabše, da ostali goljufajo in tako je lažje preživeti dan. Največji del medijev, pri nas in po svetu, so je temu prilagodil do popolnosti, ker pač živi od tega, da so bralci ali gledalci nezadovoljni z življenjem in zadovoljni z mediji.
Dober način za premagovanje življenjskih stisk so tudi sanje o boljšem svetu, o lepih in sposobnih ljudeh, ki se dobro razumejo z bogatimi in vplivnimi in so zaradi tega bolj srečni. Zato radi beremo o Davidu, o Melaniji, o Urški in tistih, ki so jim bolj ali manj podobni. Zanima nas, zaradi katere kreme so tako lepi, s kakšno barvo las jim bomo postali podobni, kje se jim lahko najbolj približamo in katero vino je zanje najbolj ta pravo. Če si milijoni to želimo, to dobimo, vsak dan in na sto načinov, na dobrem papirju in z veliko oglasi. Druga največja skupina medijev je posvečena tej vsebini in zelo se trudijo, da preživijo med ostro konkurenco.
In potem so na medijskem trgu še vsi ostali, najrazličnejši mediji, z ozko interesno vsebino za še bolj ozko ciljno skupino, ali pa drugače drugačni od medijev iz prvih dveh skupin. Oglaševalci so bolj skeptični do njih, država pomaga le izbranim. Zato tem »drugim« medijem ostanejo samo bralci, ki imajo vse manj časa in postajajo vse bolj zahtevni. Tako je na slovenskem trgu in še bolj tako je na »razvitih« trgih.
Vsi, ki radi delamo v medijih ali nas tišči, da pišemo in slikamo, se lahko torej zjokamo nad »neumnimi« bralci, »neizobraženimi« novinarji, »nedostopnimi« oglaševalci, »neusmiljenimi« distributerji, »nenasitnimi« lastniki in »nerazgledanimi« politiki. Kakšen večer ob pivu je takšna terapija prav prijetna, na daljši rok pa ni koristna. Boljša rešitev je, da poskušaš narediti drugačen medij, ki seveda ne bo spremenil trga in le redki bodo z njim zadovoljni. Ampak če se odločiš, da si drugačen, se nima smisla pritoževati, da te večina ne razume in da si podpovprečno plačan. Ali spremeniš odločitev ali pa napišeš še boljšo zgodbo!
22.01.2007 ob 19:49
Zadnjič, ko sem Jureta in Nataško peljal na dunajsko letališče za Tajsko, sem si po dolgem času spet enkrat privoščil “quality time” v eni izmed tistih bogato obloženih internacionalnih trafik in si kupil “Special edition” Newsweeka z naslovom “Breaking Out”, ki je bila v celoti posvečena ekološkim temam.
In sem spet enkrat padel na rit. Ne samo, da sem v rokah držal svojo najljubšo revijo, celo njeno specialno edicijo (na tem mestu naj samo namignem, da bi bilo moje življenje povsem izpolnjeno ako bi se mi nasmehnila ta sreča, da bi nekako prišel do slovenske licence te revije) - v rokah nisem držal nič drugega kot KRONSKI DOKAZ, kako lahko z vrhunsko kvalitetnimi taktičnimi temami prodaš celo številko najbolj eminentnih oglasov.
Medtem ko v naših krajih velja neko čudno prepričanje, da je za uspešno trženje oglasnih vsebin nujno potrebna radikalna vulgarizacija vsebine, je Newsweek spet enkrat dokazal, da so prav najbolj “obskurne” teme - phe, EKOLOGIJA - najboljše prodajno orodje, če se jih znaš lotiti na pravi - resen in poglobljen način.
Še več, Newsweek je spet enkrat dokazal, da so za medij ključnega pomena vrednote, ne pa nihilistično prepričevanje javnosti, kako je vse zavoženo, dekadentno, skorumpirano in pokvarjeno.
Vzemimo za primer zloglasno afero “plinskih terminalov”, ki smo jo doživeli v naših krajih pred kratkim. Slovenski mediji so zgodbo pograbili v smislu obračunavanja mikrolokalnih politikantstkih interesov, ključno vprašanje pa je bilo, ali se je vlada odzvala dovolj ali premalo mlačno. Spet so bili mediji polni izjav, kaj pravi Rupel, Illy, Janša in kako se LDSu zdi najprimerneje na vse skupaj odgovoriti z interpelacijo. Proti komu? Proti že komu, dovolj je že, če piješ Illy.
In pri tem je ostalo. Od plinskih terminalov je bilo povedano natanko to, da gre za plinske terminale. Hm, saj je že besedna zveza relativno razumljiva, zakaj bi jo dodatno pojasnjevali in po nepotrebnem zamegljevali resnično bistvo problema?! In tako danes ljudje vejo, da je problem v plinskih terminalih in da se je Rupel odzval premlačno.
“You see a problem but i see a potential”, pa si rečejo na Newsweeku in iz tega naredijo temo, kot se spodobi. Na poljuden, a vendarle poglobljen način, ki bralcu ponuja vznemerljivo branje, se lotijo največjih svetovnih ekoloških problemov, analiz, rešitev in vizij. In privabijo največja svetovna podjetja, ki ob takšni temi seveda preprosto “morajo” biti zraven. Lotijo se aktualnega problema, izpostavijo vrednote, dobijo oglaševalce, prodajo naklado in zaslužijo kup denarja.
Kombinacija skratka, ki je pri nas nikakor NE VELJA posnemati.
22.01.2007 ob 20:58
Nekaj takega sem doživela, ko sem v rokah držala, brala in znova brala (pa še ga bom prebirala) novoletni Time, o katerem si, Grega, že pisal tudi tu na www.jaz.si.
23.01.2007 ob 10:41
Grega, ideali so super stvar, še posebej če so tako enostavno dosegljivi, kot je nakup Newsweeka v letališki trafiki ali spletno branje NYT. Privoščimo si jih redno!
Za ohranitev trezne glave pa nekaj številk s spletne strani Newsweeka. Samo ameriška izdaja ima 2.984.712 naročnikov po 20 dolarjev. Cene oglasne strani je 250.000 dolarjev. Z malo množenja in zaokroževanja, pa če upoštevamo še mednarodne izdaje in splet, pridemo na letni proračun revije najmanj pol milijarde dolarjev. Z drugimi besedami, Newsweek sam obrača več denarja kot vsi slovenski mediji skupaj, vključno z nacionalno in komercialno televizijo.
In vendar, relativni doseg revije Newsweek je v ZDA primerljiv z dosegom Mladine v Sloveniji. Proračun Mladine je verjetno poslovna skrivnost, skrita nekje okoli ena in pol milijona dolarjev. Razmerje 1:300 je kar dobra ocena tudi za finančne primerjave drugih naših medijev z ameriškimi. Mogoče potem sploh niso tako slabi. Ampak si seveda lahko in moramo želeti boljše!
23.01.2007 ob 13:29
Hm, iz številk, ki jih navajaš, to ne bo držalo. Če ima Newsweek slabe 3MIO naročnikov v ZDA (so to samo naročniki ali celotna tiskana naklada?) to predstavlja 1% prebivalcev ZDA, kar bi v Sloveniji predstavljalo vsaj 2x večjo naklado, kot jo ima Mladina, če pa govorimo o naročnikih pa je razmerje verjetno bolj okoli 1:6.
In ko smo že ravno pri Mladini - ravno Mladina je dokaz, da se da v Sloveniji s kvalitetnim (taktičnim) medijem, ki je znal v svoji preteklosti objavljati tudi fantastične teme s področja ekologije, ustvariti medij z ogromnim številom bralcev. Pred leti sem padel na rit zaradi podatka, da je imela Mladina konec osemdesetih okoli 100.000 prodane naklade. In od takrat verjamem, da je v Sloveniji s kvalitetnim taktičnim medijem mogoče uspeti!
Morda le idealiziram, ampak glede na to, da rad živim v temle podaplskem minimundusu, argumenta, da smo premali, da bi karkoli kvalitetnega utegnilo uspeti, pač nočem sprejeti.
23.01.2007 ob 14:12
Mladina ima po RPN podatkih naklado 20.163, kar je tudi 1% glede na populacijo. Res pa je, da je prodana naklada nižja.
In še kulturna zanimivost: razmerje naročniški izvodi:kolportaža je pri Mladini ca. 1:2, pri Newsweeku pa 24:1, kar je imajo pri nas npr. Finance.
Vir:http://www.soz.si/projekti_soz/preglednica_revidiranih_prodanih_naklad
23.01.2007 ob 17:51
Hehe, še večji kulturni šok me je zadel, ko sem izvedel, da Hrvatje sploh ne poznajo inštrumenta naročnin - 99% se kupuje v kolportaži.
No ja, to je spet en podatek izpred desetih let in se je verjetno stanje že kaj spremenilo…
23.01.2007 ob 18:32
@gregorg: Daj, no, vsaj preveri podatke, o katerih pišeš in jih vehementno navajaš, kot da citiraš iz knjige vseh knjig. Za razliko novinarji sprašujejo za izjave strokovnjake, odgovorne ipd., predvsem pa preverjajo podatke, statistike, navedbe… Velja se zgledovati, čeprav ima splet nekoliko drugačne lastnosti kot tiskani mediji. www guruji, ki pišejo o tem knjige, trdijo, da ni bistvene razlike. Da se je tudi do spleta potrebno vesti kot do medija. Kar vsekakor zahteva vsaj preverbo dejstev.