Ameriška revija Time je v letu 2006, tako kot vsako leto poprej, izbrala osebnost leta. Toda za razliko od prejšnjih let, ko je izbiro zmeraj zaznamovala bolj ali manj arbitrarna odločitev za enega izmed tistih, za katerega se verjame, da bo zapisan v zgodovino, je Time letos za osebnost leta izbral tiste, ki pišemo zgodovino. Med drugim tudi mene. Kot enega izmed miljonov ki, kot se jim je zapisalo v obrazložitvi, nadzorujem elektronsko dobo in dan za dnem soustvarjam največji svetovni medij. Internet. In med drugim tudi Jaz*.

Da bom slejkoprej izbran za osebnost leta, se mi je dozdevalo že od otroštva naprej, še posebej pa sem ponosen na to, da sem pred desetimi leti, ko se je digitalna revolucija zarisovala šele v najbolj prenapetih ideoloških teorijah, to tudi napovedal in zapisal. Dokument se je imenoval medijski manifest študentskega časopisa, katerega odgovorni urednik sem bil, v katerem sem razvijal tezo o koncu delitve med pisci in bralci - “bralci bodo postali pisci, pisci pa bralci, in s tem bomo šele dosegli stopnjo medijske objektivnosti, ki predstavlja raison d’etre medijev nasploh.”

Takole z malce lažne skromnosti in z vso potrebno smelostjo naj zapišem, da je to pravzaprav edina velika misel, ki mi je kadarkoli švignila skozi možgane in je zategadelj verjetno tudi edini pravi legitimizator moje strokovne, poklicne in v veliki meri tudi zasebne poti, ki sem jo prehodil v tem desetletju do trenutka, ko sem bil zaradi nje imenovan za osebnost leta. Z njo lahko celo argumentiram, zakaj sem dal ta lažnivi študij filozofije na klin, ki me je učila definicije objektivnosti, ko pa je bilo vendarle kristalno jasno, da se objektivnost razkriva, takole fenomenološko rečeno, šele v totalni razpoložljivosti izrekljivosti, ki jo kot diskurz omogoča šele kibernetika. In sem se začel raje ukvarjati z razvojem kibernetike kot z učenjem parcialnih definicij na pamet, saj je že Heidegger dejal, da je ta tako ali tako konec filozofije. Bolj pametno se mi je zdelo posvečati rojstvu novega kot brisati prah iz mrtvega.

Kakorkoli že, v letu, ki je bilo zaznamovano z “uravnoteževanjem” medijskega prostora, sumljivim mešetarjenjem z delnicami največjega slovenskega neodvisnega časnika, vzponom in padcem najbolj rumenega izmed tabloidov, predvsem pa z ničemer, kar v naši bananarepubliki ne bi bili že tako ali tako vajeni, je nastal tudi Jaz*. In še v istem letu postal tudi - osebnost leta.

Kljub temu, da je Jaz* obskurni projekt profesorja in parih faliranih študentov, je dejansko edini medijski projekt v letu 2006, ki je vreden omembe. Predvsem zaradi ene stvari - nastal je v okviru nove medijske paradigme in nam, kar je za medij najpomembnejše, prinesel sveže pisce s svežimi idejami, skratka sveže vsebine.

Letos sem, najverjetneje rahlo opijanjen nad dejstvom, da me je Time izbral za osebnost leta, nadvse dramatično skoparil s čestitkami in željami. Toda če gre komu (ali čemu) moja iskrena novoletna želja, je to Jaz*, ki mu želim, da uspešno prebrodi porodne težave, se zave svoje izjemne osebnosti in v letu 2007 zacveti v tisočih in desettisočih novih osebnosti, ki se mu bodo še pridružile.

2.01.2007 ob 15:34
Tema: Neuvrščeno
Both comments and pings are currently closed.