| Modrovanja o hrani 20.12.2006 11:48 | Užitki Lora Power |
 |
Nekoč smo se pred nevihto na Braču z elanko triintrideset zatekli v tunel za torpedne čolne.
Medtem ko sta veter in dež bičala morje, smo kapetan, dva izkušena jadralca in ena zelenka čemeli v barki, izmenjavali prebrane časopise, poslušali muziko ter malo po malo požrli skoraj vso hrano. Ostalo nam je le nekaj požirkov viskija, dobra pest oliv, kake pol kile kruha, kos parmezana, krekerji, paradižnikove mezge in podobno.
Kruljenje je postajalo glasnejše, še sreča, da nas je premotilo rohnenje bližajočega se čolna. Koj smo stekli, da poprimemo škote.
»Ravno sva se vračala z morja, ko je udarilo,« sta jela praviti ribiča, oče in sin. »No, nekaj sva ujela!« Ribe, lignje, lepe, sveže …
Ni prešlo dosti časa, kurili smo ogenj, delili jedačo in modrovali, da je najokusnejša takrat, ko je pripravljena s srcem. Ni se strinjal naš sojadralec gurman. »Hrana je najboljša takrat, ko si lačen,« je zatrdil.
Foto: Katja Krasko
