| Stisk roke 19.12.2006 10:35 | Kultura Katja Gajser |
 |
Zadnje čase se ujemam v povsem banalne miselne zanke. Iz na videz nepomembnih stvari vlečem vprašanja in poskušam najti pomembne odgovore.
Stisk roke sicer ni popolnoma nepomemben, ni pa spet tako zelo pomemben, kot se ga včasih rado prikazuje. Ko sem bila še mlajša in sem opazovala starše, kadar smo dobili obiske, se s stiskom roke nikoli nisem znala poistovetiti. Bolj kot sramežljivost, je bilo verjetno krivo nerazumevanje. Povsem zgrešena se mi je zdela ideja, da nekoga, ki naj bi ga bil vesel, grabiš za roko in mu jo stiskaš. Zakaj mu rajši ne planeš v objem ali pa ga pobožaš po levem licu?
Na drugačen tip stiskanja rok sem naletela pri spoznavanju novih ljudi, v šoli in kasneje v poslovnem svetu. Kmalu mi je postalo jasno, da je največ vreden odločen in močan stisk roke. To naj bi izžarevalo samozavest.
Potem pa sva se s prijateljico zaklepetali ob kavi. Ne spomnim se po kakšnih naključjih je pogovor nanesel na rokovanje, ampak prav s tem ima probleme že dlje časa. Ni plašna, ne manjka ji niti samozavesti niti odločnosti, ampak njen stisk roke je vseeno medel. Vsakič, ko naleti na kakšnega odločneža, ji ta roko skorajda zmečka.
Pri tem sem se ustavila in pomislila. Če močan stisk roke izžareva samozavest, mar je, gledano iz drugačne perspektive, mogoče tudi, da kaže na pomankanje občutka za sočloveka?
Prvi vtis vsekakor je pomemben, ampak sama se rajši zanašam na pogled. Tudi če se ne oziramo na to, da so oči ogledalo duše, lahko zagotovo trdimo vsaj to, da jih je težje nadzirati kot roke. Oči so bistveno bolj zgovorne, v rokah iščem druge odgovore.
19.12.2006 ob 12:00
Katja, ti si luštkana…
Glede stiska se strinjam. Pogled, kot del podzavestnje govorice telesa pove več, kot priučeni stisk roke. Včasih je to pomenilo, da prihajaš brez meča ali noža v roki, torej v miru. Danes nima več kakšnega smisla in je tudi precej nehigienično. Bolj mi je všeč japonska navada: priklon določene globine, v odvisnosti od hierarhije. Pa še bolj elegantno deluje vse skupaj. Sem že omenil, da si ful luštkana za eno blondinko (blondink drugač bolj slabo prenašam)???
19.12.2006 ob 12:32
Nekaj si omenil, ja. Vsaj zdi se mi, da sem nekaj zasledila. Izgovarjati na zgodnjo uro se več ne morem, tako da priznam, opazila sem in se ti zardevajoče zahvaljujem. ;)
Brez meča ali noža v roki pa še ne pomeni, da prihajaš v miru. Meč se sicer res malce težje skrije, nožek pa prav lepo sede za podvezico. ;)
Prikloni so tudi meni bolj simpatični, ampak priklon bi lahko bil, v naši družbi, napačno sprejet. Stavim, da bi se pojavili junaki, ki bi jim bilo to pod častjo…
20.12.2006 ob 11:37
Stisk roke je sila zanimiv socialni “pojav”, ki bi ga bilo nadvse zabavno tudi od bliže pogledati. Skozi zgodovino, njegova nastajanja, vse variacije, konotacije, simbolizacije, navade in rituale.
Simbolno mi je zelo všeč pomen stiska roke kot odsotnost nečesa drugega, za kar roke v velike namene uporabljamo.
In potem tudi vsa plajada rekov “roka umiva roko”, “si je pilatovsko umil roke”, “iz roke v roko”, “iz roke v usta” itn.
20.12.2006 ob 14:14
Ja, Tomaž, se strinjam. Tudi meni so roke blazno zanimive, ampak navadno bolj njihova oblika, kot pa dejanski stisk. :)
Trenutno pa priznam, da sem na rokovanje tudi malce jezna, saj ga krivim za moj napredujoči prehlad! :)