| Trupla v hladilniku 14.12.2006 12:04 | Užitki, Kulinarika, Zdravo življenje Jure Vižintin |
 |
Ko sem pred časom odstranil meso iz kuhinje, kasneje pa v veliki meri še iz prehrane sem opazil nekaj, kar je sicer očitno, a me je vseeno precej presenetilo.
Vedno, kadar sem razmišljal o tem, kako bi bilo ne kuhati in jesti mesa, sem si predstavljal predvsem velike obroke - v normalni terminologiji torej kosilo in večerjo. Spraševal sem, kako se naredi spodoben obrok iz sestavin, ki ti ostanejo, če odstraniš meso.
Kasneje sem ugotovil, da zelo preprosto in to tako uspešno, da razen nekaterih čudakov, nihče ne pogreša mesa. Nisem pa razmišljal o malih obrokih - zajtrkih, malicah, prigrizkih, sendvičih na avtocesti in nočnih izletih v hladilnik. Tu je bilo najtežje, ob enem pa tudi največji izziv.
Dokler so v hladilniku salama, hrenovke in pašteta, je mali obrok vedno v pripravljenosti, da se zgodi v trenutku, recimo med reklamami (pa ne tistimi na POP-u, med tistimi pripravim večerjo za celotno gasilsko brigado). Predelano meso je vedno navoljo in vedno je hitro pripravljeno, okusno in za precej časa poteši lakoto. Ker je tako, ga tudi veliko pojemo.
Če še niste, poskusite za poljubno obdobje očistiti hladilnik mesnatih izdelkov in stavim, da se boste slej ko prej zagledali vanj z občutkom neznosne nemoči: »lačen/na sem, vendar ne dovolj, da bi v to vložil/a več kot 5 minut.« Brez mesa se je pa treba malo bolj potruditi in razmisliti.
Vendar ideje hitro pridejo, če je človek lačen: češnjev paradižnik s sirom in olivnim oljem je popolnoma spodobna zamenjava za “petdekPoli”; jajce se speče v dveh minutah, zraven pa dobro pašejo olive, rukula, sir in majoneza - kalorij za celo vojsko. Toast! Bolje, da ne začnem s toastom: pomažete ga s paradižnikovo mezgo, dodate malo bazilike, sira in olivnega olja. Voila: pizzatoast …
Ja, problem odrekanja mesu ni v pomanjkanju nadomestkov, ampak v kreativni energiji, ki je nismo pripravljeni investirati v svojo prehrano. Komu se da recimo med službeno malico v trgovini komplicirati? Itak v večini trgovin ni veliko za komplicirati: sto vrst predelanega mesa in deset skoraj identičnih vrst sira.
Ampak, verjemite, splača se očistiti trupelca iz hladilnika. Na jedilniku se takoj pojavi več zelenjave in mlečnih izdelkov, naučiš še priprave novih jedi, v svojem nakupovalnem centru odkriješ oddelke, ki jih prej sploh nisi opazil in podobno. Predvsem pa si prisiljen v bolj zdravo prehrano, kar se s časom pozna na počutju in odpornosti organizma. Vsaj meni se. Čevapčiči, kebabi in kmečke pojedine pa postanejo prijetni momenti razvrata, v katere se podajaš, kadar ne kuhaš doma.
foto: Jure Vižintin
14.12.2006 ob 18:04
Nekaterim čudakom se zelenjava in začimbe pač zatikajo v grlu.:)
14.12.2006 ob 19:35
Poznam to. Sem odraščal v družbi prijatelja, ki ni nikoli mogel jesti zelenjave ali sadja. Nisem pa še odkril, a je to medicinski ali psihološki fenomen.
14.12.2006 ob 19:54
Hja, če ocenjujem zgolj po sebi lahko rečem, da zelenjava v mojem želodcu ali samo v ustih dejansko povzroča slabost in to že od malih nog - še preden sem sploh vedela kaj pomeni psiha…
14.12.2006 ob 20:20
Psiha nima veliko z zavestjo. Preko hrane in zavračanja hrane lahko manipuliraš z okolico. To je eno izmed prvih orožij, ki jih ima otrok na razpolago.
Sicer pa se mi zdi, da je nekako normalno, da otroci ne marajo zelenjave… ali pa je vsaj niso marali, ko sem bil jaz otrok. Razlogi so mi danes bolj ali manj jasni - nihče ni imel nobenega odnosa do priprave zelenjavnih jedi: ali je šlo za začesnjeno solato prelito s smrdljivim kisom ali pa popolnoma razkuhan korenček in grah. Kuhanja v sopari in v voku takrat še nismo poznali. Kar je malo zastrašujoče, glede na to, da še nisem prav dolgo na svetu.
Ampak, da se to prenese v odraslost, ko si lahko skuhaš sam, je pa malo bolj čudno.
Sonja, Ana, Hirkani, Ka, … kako je z zelenjavo in otroci v tem tisočletju?
14.12.2006 ob 20:37
Ja, nekaj zagotovo je na tem, ampak pazi - surova zelenjava (paradižnik, kumarice, paprika) je z moje strani daleč najbolj osovražena. Si pa sam opazil, da kdaj tudi kaj zelenjavnega pojem. Že to je veliko, da gre zadeva preko nosu. Mislim, da je nos celo največja ovira. Če pa se zalomi že pri nosu, potem hrana na noben način ne doseže ust. :)
Kis na solati pa obožujem. Na zeleni, zeljnati ali regratu. Ostalih tako ali tako ne jem. Aja, zadnji sem zeljnati dodala celo kalčke. Tak zanimiv okus po zemlji so imeli. :)
Dvomi, da gre pri meni za psihični odpor ali nekakšno manipuliranje - tega kot otrok sploh nisem rabila početi. Enostavno ne gre, problem je največkrat samo v tem, da težko pojasniš drugim, da niso slabo skuhali, ampak da si samo ti čuden. :)
14.12.2006 ob 21:27
Naš Jernejček sicer nekaj malega zelenjave poje, ampak meso mu je ljubše. Sem mu enkrat poskusila dati nekaj, kar je bilo pripravljeno v skladu s pravili zdravega kuhanja zelenjave (v smislu kuhanja na sopari, ki si jo omenil), in mu ni bilo všeč, ker ni bilo dovolj kuhano. Drugače pa tudi jaz nisem zelenjavni tip, tako da se ima po komu vreči:)
15.12.2006 ob 7:39
Tudi pri nas doma živi en tak fenomen. Meni, ljubiteljici sadja in zelenjave, to ne more in ne more biti jasno :)
17.12.2006 ob 21:01
Zame osebno so “neakteri čudaki”, le tisti, ki si po nepotrebnem zapletajo življenje in si zaradi kdo ve kakšnih kompleksov omejujejo izbiro. Strinjam se, vegetarijanska hrana je lahko prav tako dobra (in tista z mesom prav tako slaba) - vse je odvisno od kuharskega mojstra, ko jo pripravlja. A ne vidim prav nobenega racionalnega razloga, da bi se odrekel eni ali drugi (dobri).
Ne pozabimo namreč (kot lahko tudi tukaj preberemo) - vegetarijanska hrana ni nujno zdrava in dietetična in tista z mesom ni nujno redilna in nezdrava. Lahko si vegetarijanec in ješ le testenine, žemlje, kruhke, sladkarije in doooobro naoljene solate z velik krompirja in fižola - in se boš prav tako zredil! in obratno, lahko ješ meso, pripravljeno po dietetičnih receptih (sicer odsvetujem saj je okus večinoma ogaben) in boš hujšal.
Tako, da - sam bom še vedno bil navdušeni gurman in vsejed oz. se ne bom pustil predalčkat ali si klestiti paleto kulinaričnih užitkov. Ostali pa - seveda, kako komu paše - meni so vsi ok le dokler ne začnejo mene posiljevat s svojimi pogledi ali pa me žaliti, ker razmišljam drugače kot oni. Pri tem ne mislim le na prehranjevalne navade temveč tudi na druge oblike kvaziintelektualnega posiljevanja, od religije, nacionalizma in podobnega shita naprej.
17.12.2006 ob 21:17
Aja še tole: kdaj bodo spoštovani Vegiji™ že enkrat nehali s popolnoma neznanstveno in neutemeljeno propagando o tem, da je “vegetarijanstvo bolj zdrav način prehrane”?
Absolutni nesmisel - kot sem zgoraj napisal, dietetična prehrana je eno, vegetarijanska pa nekaj drugega. Postno goveje meso brez maščobe je definitivno bolj zdravo, kot krompirjeva solata, prelita z oljem in majonezo ter kakšnim kuhanim jajcem - da ne omenjam kakšnih testenin ali sladkarij. Torej to nima veze - če želiš živeti zdravo, lahko (in priporočeno je, da) ješ tudi meso - vendar vse dietetično. Sam sem že preizkusil veliko dobrih vegetarijanskih specialitet - nikoli pa še dobro DIETETIČNO specialiteto. Slednje verjetno tudi ne obstajajo. Sam bom raje živel 80 let kot človek-hedonist kot da bi se matral 120 let brez užitka pri hrani.
18.12.2006 ob 10:25
Mkoc, popolnoma se strinjam s tabo. Moj članek govori predvsem o tem, da je visoka poraba mesa v naši kulturi predvsem posledica tega, da smo preleni, da bi v svojo prehrano investirali malo več truda in jo naredili okusno in raznovrstno. Eksperiment z umikom mesa iz kuhinje te prisili v razmišljanje izven okvirjev navad in vzorcev, kar lahko posledično pripelje v nova gurmanska odkritja in bolj kakovostno prehrano. Jaz verjamem, da je zdrava hrana predvsem tista, ki je z užitkom pripravljena in z užitkom pospravljena. Tudi sam sem hedonist in ne verjamem v odrekanje užitkom.
Se mi zdi pa zelo zanimivo, kako si se, kot človek-hedonist, razjezil nad vegetarijanci, čeprav sploh niso tema tega pogovora. :)
18.12.2006 ob 18:49
Jure, iskreno opravičilo v primeru, če si kakšno mojo zgornjo izjavo razumel kot jezo proti komur koli. Menim pa, da nisem off-topic; pogovor poteka, kot tudi sam praviš, o umiku mesa iz kuhinje. Krajša beseda za to je, če se ne motim, vegetarijanstvo, pa kakor koli pri tem sšpretno obračamo besede (ne glede na to, če se pogovarjamo o začasnem umiku, stalnem umiku ali določeni nameni za tem).
Priznam pa, da sem med pisanjem bil delno pod vplivom dokaj manipulatorsko in neznanstveno sestavljene novice na 24ur, o domnevnem višjem IQ ju vegetarijancev :)… Kot sem povedal, iskreno opravičilo, če je moj nastop izpadel jezen ali agresiven, saj mi to ni bil namen…
19.12.2006 ob 10:53
Ni panike. Konec koncev sem s provokativnim naslovom sam to izzval. Sem se pa res trudil, da ne bi začeli o vegetarijanstvu, ker se mi zdi to zelo neplodna osnova za kaj pametnega povedat … tako, kot vse polarne delitve. Očitno pa med nami itak ni vegetarijancev in smo se (v skladu z našim nacionalnim karakterjem :) razdelili na tiste, ki bolje in tiste, ki slabše prenašajo zelenjavo.
19.12.2006 ob 12:12
Med Slovenci da ni vegijev??? Uffff… A pol pa le jaz imam to nesrečo, da spoznavam glih tiste “neobstoječe” domačine? Moja opazna “živčnost” na sovražnike mesne prehrane je namreč le rezultat neprijetnih izkušenj z tistimi, ki sem jih spoznal v Sloveniji. In so me vsi (razen enega - častna in spoštovana izjema, ki le potrdi pravilo, I guess…) poskusili spreobrniti v Pravo vero™ - in, ko ni uspelo, sem bil pospravljen v določen predal (”primitivec” ipd.)
Zanimivo. še posebej so pri tem fanatične vegetarijanke, torej ženske. Mogoče zaradi nekakšnega podzavestnega prepričanja, da so dolžne skrbeti za prehrano, zdravje in dobro počutje moškega?
Kakor koli - nisem drugače nestrpnež, in sem vedno vesel nestandardnih ljudi - a vegijem se kljub temu preudarno izognem :) …
19.12.2006 ob 12:36
Mkoc, ne predalčkaj no tako hitro. Sama imam recimo povsem drugačne izkušnje, od vseh vegijev, ki jih poznam, je namreč le ena takšna, ki je vedno ‘pametna’.
Res ne vem, v kakšnih krogih se ti to giblješ. :))
19.12.2006 ob 16:50
Ka… oops, nimfa - le navajam lastne izkušnje, brez namena, da predalčkam. Če ne verjameš oz meniš, da pretiravam ali si izmišljujem - to je pač tvoj problem, boš pač do konca življenja ostala glede te malenkosti dezinformirana… Če bi šlo za privat pogovor in ne javni, bi ti lahko navedel konkretna imena in priimke ter resnične pripetljaje… No spomni me, ko se prvič dobiva na pijači/večerji/kinopredstavi… ;)
Gibljem pa se v glavnem znotraj “foha” - torej arhitekti, ilutratorji, oblikovalci, slikarji - ter obvezne umetnostne -KOWC!- zgodovinarke in sorodne zverine - mogoče v tem tiči skrivnost ?
19.12.2006 ob 16:57
btw, sem že omenil, da si izredno luštno dekle (kljub izrazito svetlim odtenkom las, ki drugače name imajo precej odbijajoč učinek)? Najbrž ne, tako da omenjam zdaj, a ne… No, grem rajš preden me Jure ven zbrca k sem spet off topic :[
19.12.2006 ob 17:25
Na Jazu sem ostala Nimfa zato, ker sva Katji dve, pa da ne prihaja do zmede. Prav nobenega upsa ni posredi. :)
Kar se pa vegijev tiče, začel si zelo široko, s Slovenci, potem pa, priznam, nadaljeval z lastnimi izkušnjami. Posploševanje se je nanašalo zgolj in samo na tisti prvi del. :P Problemov pa jaz nimam, boš moral očitno še enkrat prebrati profil, slikco pa lahko ta čas prekriješ s prstom. ;)
Foh bi pa mogoče lahko pojasnil vzrok tvojih težav, čeprav s tem stavkom že sama plavam v posploševalne vode. V izogib temu bom rekla samo, da imaš očitno smolo. :)
In, ČE se dobiva. ;)
20.12.2006 ob 2:20
“…resnično nikdar nisem za nič kriva…” je torej izjavila Eva in si dala v usta banano… Yap v svatu Drugačnih in Za Vsako Ceno Originalnih :) (my toast to that) je posploševanje največji pregreh…
No, eno ti priznam - si Prva™ ženska, ki me je prepričala, da tudi sam podlegnem vsesplošnem trendu (oziroma skočim v ogroooomno predalčino) in se spravim brati bloge (ali bohnedaj, pisati) ter kukat v spalnice drugih :) A upam, da le začasno oz. da okužba ni huda.
Tako, da - lepo se imejte, veseli me, da smo se spoznali, sam pa grem nazaj se zdravit prvih znakov okužbe z blogopatitisom. Ustvarjalno delo baje pomaga (me čakajo tri nedokončane ilustracije jaz pa v ustvarjalni krizi bluzim s folkom o vegijih…ccc!), kakšen požirek tequile pa še bolj. Kot je znal povedat pogosto moj stari oče: “Para todo mal, mezcal, y para todo bien, también” (Ko se slabo počutiš, pomaga tequila, ko se dobro počutiš, prav tako).
Pozdrav Gregata, pa ko bosta vseen za kakšn alternativno zabavo, se mogoče kje res srečamo. Moji punci so namreč, poleg uvoženih, kosmatih mehičanov prav tako všeč tudi domače blondinke. Še posebej, če se upirajo. Medtem pa midva z Gregatom lahko kaj dobrega skuhava. Spicy, itaq… ;D
20.12.2006 ob 2:35
…No zankrat še ne tolk v spalnice drugih, prej v kuhinje. A to je soliden začetek, IMHO…
“…in ČE se dobiva…” ? Lakonski dialekt slovenščine :) Brava cihuatzintli :D I wish I could optimize my Slovene to such an extent :D
20.12.2006 ob 2:46
Hm, a kdo ve, kje se da dobit prepoved približevanja? Spooooooki…
20.12.2006 ob 3:05
Opa, saj ne vem, kje naj začnem. :) Mogoče bi poskusila kar na začetku, ti pa stiskaj pesti, da se do konca ne izgubim.
Poslploševanje sploh ni pregreha, je pa vsekakor zanimivo opazovati reakcije, ko jo uporabiš. Tudi reakcije uvoženih in kosmatih Mehičanov. :)
Prepričala praviš. Hm, sem pa res dobra. :) Pri ustvarjalni krizi pa tako ali tako že preverjeno pomagam. Na tequilo se sama ne bi preveč zanašala (ja, tudi tukaj so posredi izkušnje), je pa res, da v meni ni niti kapljice mehiške krvi, kar si verjetno že opazil. :)
In še vedno te daje lakonski dialekt - če bova vseeno za kakšno alternativno zabavo. :) Sicer pa, spicy kuhinja niti ni več tako zelo alternativna, tako da se mi poraja vprašanje, kaj tista alternativa dejansko označuje? Saj bi povedala, kaj sva naumila z Grego pa mi je že rahlo nerodno. :)
Sicer pa, čisto resno, vse pohvale za slovenščino. Če ne bi omenil, mi niti na kraj pameti ne bi padlo, da z njo ne operiraš že od rojstva.
20.12.2006 ob 11:56
Hvala za pohvale; eh - 15 let, prekrokanih v Prestolnici na dežavni strani Alp + punca domačinka delajo čudeže, pa ne le glede učenja dvojine in drugih, življensko pomembnih reči.
Spicy je v Sloveniji še vedno - ok mogoče ne alternativa - vendar vsaj subkultura - in če ne bi bilo Hot Horsa, bi najbrž ljudje tukaj (v večini) še vedno jedli hrano, začinjeno primerno za dojenčke :p - celo v t.i. “mehiških” restavracijah…
Jure najbrž še s zadnjim kančkom potrpežljivosti opazuje, kaj smo mu naredili iz sicer dobro in zanimivo zasnovane teme - in je imho le vprašanje sekund, kdaj bo počil in nas (mene) pometal ven. Z druge strani pa - pomembno je predvsem,da se imamo vsi radi in dobro zabavamo, mar ne? Pa se mogoče celo nekateri naročimo na Jaz, kr je tolk kul folk zraven ???
Grega, NO! Tole pa že meji na ksenefobijo - in če ne bi imel tako simpatične punce, bi ti mogoče celo zameril. No, če (
20.12.2006 ob 11:59
… enkrat premagaš odpor in strah do temnopoltih, umazanih tortillašev, mogoče ti še razložim, zakaj je vse (in predvsem) uporaben sombrero na plaži ;}
20.12.2006 ob 12:59
Je že OK. Sej je zabavno. Pa še pikantne hrane ste se dotaknili - me gusta mucho. Mogoče je tle celo tema za članek.
Mkoc, zanimiv karakter si. Če bi te zanimalo še kaj napisat za Jaz poleg komentarjev, se mi javi na mail.
20.12.2006 ob 14:07
Hehe, Jure, kako hitro podkupljiv. :P
Mkoc, sicer pa res, tudi moj mail je čisto lahko dostopen. Tam se vedno lahko govori offtopic. ;)