Kot ste že opazili, nam gre na Jazu zadnje čase malo na otročje. V prihajajoči reviji pišemo o otrocih in to se pozna tudi na blogu. Zanimiv izziv, še najbolj za Katjo, Urbana in mene, ki otrok še nismo izkusili na lastni koži.
Res, da ne vem kaj dosti o otrocih, vem pa precej o risankah […]

Ne me narobe razumeti. Obožujem otroke. Cenim njihovo iskrenost. Odnos do okolice. Njihov pogled, ki ti da jasno vedeti, kaj si mislijo. Iskrenost. Egoizem.

Pa sem jih imel v petek ravno prav dovolj, da je morala ostala na zavidljivi ravni, ko je zadnja fotka zapustila moj računalnik in se pretopila k Gregi, ki vestno skrbi, da […]

Naj mi nihče ne očita, da je ta zgodba sentimentalna. Predvsem zato, ker je resnična. Ko sem izvedel zanjo, sem si zaželel, da bi jo poznalo čimveč ljudi. Morda bo ob njej nekomu več pomenilo vse tisto, kar ima, a se tega ne zaveda dovolj.
Majhna vasica na Hvaru, v prvih letih dvajsetega stoletja. […]

Letalo se je že počasi spuščalo in pike v Rokavskem prelivu so dobivale oblike ladjic. Nemir pred naslednjim poletom na drugo stran oceana bi me prevzel, če bi le lahko kam stegnil noge in normalno dvignil glavo.
In ker v dveh urah ni vljudno še tretjič premikati sopotnikov, sem se spet skrčil vase in vzel […]

V (več)mesečnem procesu nastajanja ene številke Jaza se zamenja nešteto faz. Tako kot ima dnevnik, tednik svoje zakonitosti, ima svoj miselni, delovni ciklus tudi mesečnik.
Najprej ga samo sanjaš od daleč, se približuješ glavni temi in drugim rubrikam, o njih konstantno razmišljaš, pišeš ideje, svoje dodaja igra možganov s člani uredništva in proces deljenja pogače […]

Najprej nekaj pedagoškega: v obdobju, ko sem se ukvarjal z retoriko, sem za svojo rabo sestavil preprosto pravilo: o vsaki stvari si je dobro zapomniti tri stvari. Kakršnekoli, povezane ali nepovezane. Preproste, takšne, ki najprej pridejo na misel, resne ali ironične.

Vseeno. Kdor ve o neki zadevi tri stvari, mu nikoli ne bo zmanjkalo besedila, pa […]

Danes ima Jernejček devet mesecev. Kako velik fant je že! Spet spančka in jaz si lahko vzamem čas za blog.

Prvič je bolan in moram priznati, da je to zame nova, grozljiva izkušnja. Saj vsak človek ve, da imajo otroci virozice in razne otroške bolezni in da to sploh ni nič takšnega – dokler se […]

Še sam nad sabo sem presenečen, kako me pravzame kulinarika in kako uživam ob tem. Priprava jedi je podobna meditaciji. Veselim se, ko stvari nastajajo pred mojimi očmi. Imam občutek, da bo stvar v vsakem primeru enkratna. Prinesla bo ugodje in skorajda veselje. Stvar pa ni tako preprosta kot se sliši. Pred kratkim sem se […]

Poklic potopisca poleg potovanja zajema tudi pisanje potopisa. Enostavnejša oblika potopisa so reportaže, bolj zahtevna pa potopisne knjige. Če se potopisno knjigo odločiš izdati v samozaložbi, te čaka večplastno podjetje, kjer sam odigraš vloge pisatelja, po možnosti tudi fotografa ter agenta, urednika, založnika in promotorja.
Vse kar vem o izdajanju knjig sem se naučil ob […]

Zadnje čase po sili razmer in v nasprotju s svojim naravnim ritmom vstajam bolj zgodaj. Biološka pravila pa pač zahtevajo svoje in tako skoraj vsak večer precej hitro zaspim pred televizijo. Saj ne, da bi se prav upiral - spanja pred tivijem se še iz otroških let spomnim kot enega največjih užitkov. Ja, super je, […]